Psihoterapija POT

Moja pot se je začela v majhni športni dvorani v rani mladosti. Ko sem prestopila tista vrata sem se odločila za garanje, disciplino, odrekanje in trdo delo. Včasih je bilo težko, vendar motivacije ni nikoli zmanjkalo. Vsaka obramba, vsaka dobra igra, vsak poraz in zmaga so postali pomembni deli mene. Na tej poti sem se naučila, da včasih izgubiti pomeni tudi zmagati. V tej majhni športni dvorani in mnogih drugih dvoranah po Sloveniji in svetu sem pustila del sebe. Na koncu sem se morala po mnogih letih od teh dvoran tudi posloviti. Moja pot me je namreč peljala do križišča, na katerem sem dolgo časa nemočno stala in opazovala eno, drugo, tretjo pot... Izbrala sem tisto, ki me je najbolj strašila in mi ji bila najbolj nepoznana. Danes vem, da je bila prava. To je bila pot univerzitetnega izobraževanja, kjer sem spoznala nove ljudi, nove barve in dimenzije življenja. Študij sem vzela resno tako, da sem izkoristila vsako priložnost, da pridobljeno znanje preverim v praksi. Prostovoljno sem delovala na Zavodu Bob, kjer sem z mladostniki, ki so zaradi različnih okoliščin zapustili šolske klopi spoznavala njihova čustva, njihove poglede in njihov svet. Skupaj smo iskali svojo pot uresničitve . Skupaj smo rasli.

Drugo pomembno izkušnjo sem dobila na Društvu Projekt Človek, kjer sem se srečala s svetovalnim delom in različnimi oblikami zasvojenosti. To je bila zame dragocena izkušnja in nekatere besede posameznikov, še danes odzvanjajo v meni.

Prišel je čas, ko sem študij uspešno zaključila z magistrskim delom: Funkcionalnost družine, depresija in zloraba substanc pri mladostnikih. Svoje dotedanje znanje sem nadgradila na dvoletnem izpopolnjevanju in nato začela resno, sočutno, z držo odgovornosti pristopati k posameznikom (mladostnikom, odraslim, parom...).

Svoje prve korake na psihoterapevtski poti sem naredila v letu 2015 kot stažistka na Frančiškanskem družinskem inštitutu. Nato sem terapevtsko delo nadaljevala na Študijsko-raziskovalnem centru na dveh projektih: Informacijsko-svetovalni program za žrtve nasilje, ter Informacijsko-svetovalnem programu za otroke in mladostnike. Danes poleg terapevtskega dela delujem tudi v dijaškem domu kot svetovalna delavka, kjer imam vsakodnevni stik z mladostniki. Skupaj z njimi raziskujemo svet čustev, se oziramo v prihodnost in se srečujemo z vsakodnevnimi izzivi. Z vsakim od njih skupaj prehodimo en del poti.